Dr. Katarina Aladrović Slovaček je docentka na Učiteljskem fakultetu Sveučilišta v Zagrebu, Oddelek za hrvaški jezik, književnost, dramsko izobraževanje in medije. Njena področja raziskovanja in poučevanja so zgodnje učenje in poučevanje maternega jezika, razvoj jezikovnih kompetenc, učenje hrvaščine kot drugega jezika, razvoj metodologije raziskovanja otroškega jezika. Trenutno sodeluje v dveh projektih, je pa v preteklosti sodelovala v šestih različnih projektih s področja poučevanja jezikov, učenja in usvajanja hrvaškega jezika.
Dr. Lidija Cvikic je izredna profesorica na Učiteljskem fakultetu Sveučilišta v Zagrebu. Jedro njenega raziskovanja so usvajanje hrvaščine kot drugega, tujega in dediščinskega jezika, izobraževanje migrantov in manjšin, jezikovna politika v izobraževanju in e-učenje jezikov. Sodelovala je pri več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih, ki so se osredotočali na večjezičnost in poučevanje tujih jezikov. Je soavtorica priročnika in tečaja e-učenja za hrvaščino kot L2. Od leta 2017 je članica nacionalnega sveta za poučevanje in učenje hrvaščine kot drugega, tujega in dediščinskega jezika.
Kristina Horvat-Blažinović je izredna profesorica na Učiteljskem fakultetu Sveučilišta v Zagrebu in pripravlja doktorat na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (BFA iz slikarstva, MA iz videa), potem ko je že od malih nog študirala animacijo. Njeno delo na področju slikarstva, risanja in večpredstavnostne instalacije zajema kiparske predmete, video, animacijo, računalniško grafiko, gledališke lutke in performans. Na njeno umetniško raziskovanje vplivajo širša področja vizualne kulture in novih medijev, pri tem pogosto uporablja vsakodnevne predmete ter podobe iz popularne kulture in množičnih medijev ter simbole potrošništva.
Dr. Predrag Oreški je izredni profesor na Oddelku za informacijske vede na Učiteljskem fakultetu Sveučilišta v Zagrebu. Kot raziskovalec je sodeloval v več znanstvenih projektih. Objavil je dve znanstveni monografiji in več kot 20 znanstvenih člankov s področij programskega inženiringa, odprtokodne programske opreme, spletnih tehnologij, e-učenja, informacijske in računalniške pismenosti ter uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije v izobraževanju.
Dr. Tamara Turza-Bogdan je izredna profesorica na Učiteljskem fakultetu Sveučilišta v Zagrebu. Področja njenega znanstvenega raziskovanja zajemajo vpliv idiomov na razvoj komunikacijskih kompetenc otrok, metodologijo poučevanja standardnega jezika z uporabo idiomov in hrvaščine kot tujega jezika. Je avtorica učbenikov za osnovno šolo in znanstvene monografije Kajkavsko narečje v poučevanju hrvaščine: dodatki za učitelje osnovnih šol. Sodelovala je v več nacionalnih in mednarodnih projektih s poudarkom na večjezičnosti v izobraževanju. Je koordinatorica projekta DEAL.
Dr. Vladimira Velički je izredna profesorica na Učiteljskem fakultetu Sveučilišta v Zagrebu, kjer izvaja tečaje s področja metodologije hrvaškega jezika in književnosti ter predava predmet Izobraževanje za prijaznost. Njena temeljna področja strokovnega raziskovanja so povezana s področji metodologije poučevanja književnosti in hrvaškega jezika, razvoja govora, hrvaščine kot tujega jezika, z vplivom medijev na sprejem literarnih del, z izobraževanjem in vedênjem ter logoterapijo. Objavila je veliko znanstvenih in strokovnih člankov, več knjig, med drugim: “Zgodba – ustvarjanje zgodb: vrnitev k izgubljenemu govoru”. Sodelovala je na številnih znanstvenih in strokovnih srečanjih doma in v tujini, tudi kot vabljena predavateljica. Je tudi soavtorica učbenikov za hrvaški jezik in književnost v osnovni šoli.
Dr. Jelena Vignjević je docentka za hrvaški jezik na Učiteljskem fakultetu Sveučilišta v Zagrebu. Poučuje na tečajih, ki razvijajo kompetence študentov v hrvaškem jeziku ter spremljajo in izboljšujejo otrokov jezikovni razvoj. Področja njenega znanstvenega raziskovanja so otrokov jezikovni razvoj, zgodnja pismenost in zgodovina pismenosti v hrvaškem jeziku. Sodelovala je na številnih znanstvenih konferencah na Hrvaškem in v tujini, objavila dvajset znanstvenih člankov in je soavtorica učbenikov za hrvaški jezik in književnost za gimnazije in poklicne šole.
Zoran Čorkalo se je rodil leta 1968 v Šibeniku. Leta 1999 je po diplomi na Fakulteti za humanistične in družbene vede v Zadru pridobil naziv profesorja hrvaškega jezika in književnosti. Dvajset let je delal kot osnovnošolski učitelj in na zagrebški Klasični gimnaziji ter nabiral izkušnje in različna znanja na področju izobraževanja. Od 10. aprila 2017 deluje kot ravnatelj na Osnovni školi Ivana Gundulića v Zagrebu.
Hajnalka Draganić, razredni pouk (poučevanje v nižjih razredih osnovne šole; ena učiteljica poučuje več predmetov) se je rodila leta 1969 v Bački Topoli, kjer je končala osnovno šolo in gimnazijo. Šolanje je nadaljevala v Subotici na Pedagoški akademiji, kjer je pridobila naziv učiteljice razrednega pouka madžarskega jezika. Po končanem študiju je leto dni poučevala na vaški šoli in se nato preselila v Zagreb. Od leta 1996 poučuje na Osnovni školi Ivana Gundulića v Zagrebu v kombiniranem dvojezičnem hrvaško-madžarskem razredu. Kot članica predsedstva madžarskega kulturnega društva Ady Endre in tudi kot članica madžarskega sveta za narodne manjšine v Zagrebu je dejavna v madžarski skupnosti v Zagrebu.
Ivan Igić se je rodil leta 1993 v Zagrebu. Je učitelj razrednega pouka v programu podaljšanega bivanja na Osnovni školi Ivana Gundulića v Zagrebu. Med študijem na Učiteljskem fakultetu Sveučilišta v Zagrebu je pridobil izkušnje s poučevanjem učencev različnih starostnih skupin in učencev, katerih hrvaški jezik ni materni jezik.
Sanja Miljatović je profesorica hrvaškega jezika in književnosti na Osnovni školi Ivana Gundulića v Zagrebu (predmetni pouk/osnovna šola). Po končani osnovni šoli in srednji šoli je diplomirala iz kroatistike (pedagoška smer) na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Med študijem in delom v šoli je pri poučevanju učencev različnih starostnih skupin pa tudi učencev, katerih materni jezik ni hrvaški, pridobila dragocene izkušnje.
Iskra Osmančević se je rodila leta 1960. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in knjižničarstva na Fakulteti za humanistične in družbene vede v Sarajevu. Pozneje je opravila pedagoško-didaktično skupino andragoško izobraževanje. Delala je kot učiteljica hrvaškega jezika in književnosti ter knjižničarka na osnovnih šolah na otoku Hvaru in v Zagrebu. Zadnjih petnajst let dela kot knjižničarka na dveh osnovnih šolah, kjer sodeluje tudi v različnih projektih.
Dr. Jožica Čeh Steger je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Raziskuje slovensko književnost 19. in 20. stoletja, še posebej slogovne značilnosti v slovenski poeziji in kratki prozi, teorijo metafore in simbola ter slovensko-nemške literarne vezi. V zadnjem desetletju se posveča raziskovanju ekokritike ter več- in medkulturnosti, še posebej podobam lastnega in tujega v slovenski in avstrijski literaturi. Sodelovala je v različnih projektih.
Dr. Dragica Haramija je redna profesorica za mladinsko književnost na Univerzi v Mariboru. Predava na Filozofski in Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Njeno osnovno področje dela je mladinska književnost: žanrske teorije v mladinski prozi in zgodovina slovenske mladinske književnosti. Sodeluje je v različnih projektih omenjenih raziskovalnih področij. Sodeluje tudi v več drugih raziskovalnih projektih.
Dr. Simona Pulko je docentka za didaktiko slovenskega jezika in književnosti na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ukvarja se z vprašanji jezikovne in književne didaktike, jezikovne kulture, v zadnjem desetletju pa se posveča socialnozvrstnim jezikovnim raziskavam govorice mladostnikov in učenju slovenskega jezika kot tujega jezika otrok priseljencev. Sodeluje v različnih projektih omenjenih raziskovalnih področij.
Dr. Melita Zemljak Jontes je izredna profesorica za slovenski jezik na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ukvarja se z vprašanji slovenske dialektologije in jezikovne kulture, v zadnjem desetletju pa se posveča predvsem posveča socialnozvrstnim jezikovnim raziskavam govorice mladostnikov in učenju slovenskega jezika kot tujega jezika otrok priseljencev. Sodeluje v različnih projektih omenjenih raziskovalnih področij.
Dr. Lulzim Ademi je izredni profesor albanskega jezika in metodologije albanskega jezika. Raziskuje vprašanja, povezana z albansko leksikologijo in leksikografijo, pa tudi splošno jezikovno kulturo ter standardno in sodobno rabo albanskega jezika. Kot ustvarjalec, ocenjevalec, supervizor in mentor je sodeloval pri več nacionalnih in mednarodnih projektih. Njegova dela so objavljena na znanstvenih konferencah in v revijah.
Dr. Elizabeta Bandilovska je profesorica makedonskega jezika na Pedagoški fakulteti ”Sv. Clment Ohridski” Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju. Raziskuje vprašanja, povezana z makedonsko leksikologijo in leksikografijo, pa tudi splošno jezikovno kulturo in standardno rabo makedonskega jezika. Je avtorica dveh monografij s področja makedonske leksikologije. Je soavtorica dveh učbenikov s področja makedonskega jezika in soavtorica v šestih zvezkov “Interpretativnega slovarja makedonskega jezika”. Sodelovala je pri več projektih, ki se ukvarjajo z raziskovalno tematiko.
Dr. Biljana Kamčevska je redna profesorica za metodologijo naravoslovja in metodologije izobraževanja nadarjenih otrok na pedagoški fakulteti ”Sv. Clment Ohridski” Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju. Je avtorica univerzitetnega učbenika, več monografij, priročnikov za predšolske in osnovnošolske učbenike, učbenikov za osnovnošolce ter številnih znanstveno-raziskovalnih del, objavljenih na nacionalnih in mednarodnih znanstvenih konferencah. Sodelovala je pri oblikovanju in razvoju nacionalnih učnih načrtov za osnovnošolsko in predšolsko vzgojo ter pri več nacionalnih in mednarodnih raziskavah.
Dr. Vesna Makasevska je redna profesorica za didaktiko matematične vzgoje za študente predšolskih in osnovnošolskih učiteljev na Pedagoški fakulteti ”Sv. Clment Ohridski” Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju. V svojih raziskavah se ukvarja z vprašanji zgodnje matematične vzgoje, z metodičnimi koncepti v matematičnem izobraževanju, z raziskovanjem in izvajanjem strategij poučevanja in učenja matematike. Je avtorica številnih knjig, univerzitetnih učbenikov, priročnikov za predšolske otroke in osnovnošolce ter znanstveno raziskovalnih del, objavljenih na znanstvenih konferencah. Sodelovala je v več nacionalnih in mednarodnih raziskavah.
Dr. Maja Raunik Kirkov je redna profesorica za metodologijo izobraževanja vizualne umetnosti na pedagoški fakulteti ”Sv. Clment Ohridski” Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju. V svojih raziskavah se ukvarja z vprašanji o zgodnjem izobraževanju o vizualni umetnosti, z metodičnimi koncepti in strategijami za doseganje vizualne pismenosti. Je avtorica dveh univerzitetnih učbenikov, priročnikov za študente predšolske vzgoje ter znanstveno-raziskovalnih del, objavljenih na znanstvenih konferencah in v revijah. Sodelovala je v več izobraževalnih raziskavah in na več kot 100 mednarodnih razstavah vizualne umetnosti.
Dr. Emil Sulejmani je redni profesor etike in verskih sistemov na Pedagoški fakulteti ”Sv. Clment Ohridski” Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju. Preučuje vprašanja, povezana z etiko, estetiko in sociologijo v sodobnih izobraževalnih procesih. Je avtor treh univerzitetnih učbenikov. Na podlagi svoje dejavnosti na področju sociologije je objavil številne znanstvene članke v ustreznih mednarodnih in domačih revijah. Bil je udeleženec in vodja več mednarodnih ter nacionalnih raziskovalnih projektov.